Sredstva za obnovo

Naravna katastrofa s poplavami je prizadela številne prebivalke in prebivalce Slovenije. Takoj po nesreči smo vsi stopili skupaj in pomagali v skladu z zmožnostmi.

Po najnujnejših intervencijskih delih je na vrsti odprava posledic in dolgoročna sanacija. Vlada RS je pred pomembno nalogo, da v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki pripravi učinkovit sistem zbiranja sredstev, zagotovi ustrezno logistiko za obnovo ter nadzor nad porabo sredstev.

Ker so naravne nesreče postale pogostejše, v Platformi sodelovanja vladi predlagamo, da pripravi sistemske rešitve, ki bodo uporabne v vseh podobnih kriznih razmerah in naj se čim bolj izogiba ad hoc ukrepom. V luči tega pozdravljamo večkrat izraženo namero po sodelovanju in enotnosti slovenske politike, kar pomeni uporabo celotnega potenciala slovenske družbe. V Platformi sodelovanja verjamemo, da mora to postati stalni standard delovanja slovenske politike.

Glavna odgovornost za oblikovanje ustreznega nabora ukrepov je seveda na Vladi RS. Ob tem naj poudarimo, da je slovenska administracija dovolj profesionalna in podkovana, da za namene pridobivanja predvidenih sredstev ni potrebno najprej dodatno obdavčiti/obremeniti državljanov. Velika večina je namreč že prispevala v tej ali oni obliki pomoči. Prav tako ni treba najprej pomisliti na (prisilno) fiskalno solidarnost v obliki novih davkov, prispevkov in drugih javnih dajatev. Vlada naj primarni obseg sredstev zagotovi predvsem iz evropskih in lastnih javnofinančnih mehanizmov.

V luči tega izjemni davki, utemeljeni z izrednimi razmerami, niso smiseln ukrep. Povzročajo neravnovesja v gospodarstvu, ne naslavljajo vzroka, so često selektivni in ustvarjajo potencialno nevarne precedense, ki slabijo poslovno okolje (tudi naproti potencialnim tujim investitorjem). Stabilnost in predvidljivost davčnega okolja mora biti osnovno vodilo davčne politike tudi v krizah, uspešno delujoče gospodarstvo bo tudi najboljše zagotovilo, da bomo hitreje zagotovili vire za obnovo. Prerazporejanje, ki bi imelo za posledico zastoj v gospodarskem razvoju sicer neprizadetih panog, bi imelo dvojni negativni učinek in bi podaljšalo čas obnove.

Ker obseg naravne nesreče zahteva znatna sredstva, v sklopu javne razprave o možnih virih financiranja v Platformi sodelovanja predlagamo dva ukrepa, in sicer:
1) Solidarna pomoč in donacije državljanov naj postanejo davčna olajšava pri dohodnini (sedanji predlog vlade zajema namreč samo podjetja) in
2) Banke naj prispevajo svoj delež v dogovoru z vlado.

Ad 1) Razširitev odbitka vplačil v napovedani solidarnostni sklad tudi na zavezance za dohodnino, s čimer bi posamezni vplačniki solidarnostne pomoči neposredno lahko zmanjšali davčno osnovo. Osnovna za dohodnino je širša od osnove za dohodek pravnih oseb/dobiček, zato ima lahko večji finančni učinek. Tisti, ki so že solidarno darovali, bodo tako stimulirani, da darujejo še več. Tisti, ki še niso, pa se bodo za to lažje odločili, saj bodo za to nagrajeni z nižjim plačilom dohodnine. Poleg tega se državi za vplačila v sklad za obnovo ne bo treba presežno zadolžiti, saj na ta način zagotovi financiranje obnove prek odrekanja pobranim davkom. Povedano drugače – za vsak zbran evro v skladu bo potrebna zadolžitev države le približno tretjino tega zneska (oziroma vrednost, ki jo predstavlja povprečna mejna dohodninska stopnja).

Ad 2) Prostovoljni prispevek/dajatev na bilančno vsoto bank v Sloveniji: v dialogu z vlado naj se banke zavežejo, da plačajo za obdobje aktivne sanacije posledic določen odstotek bilančne vsote v sklad za obnovo. Vplačilo bi lahko bilo na neto osnovi, torej da vključuje vse ostale oblike pomoči, s čimer se še naprej spodbuja neposredna pomoč. Prostovoljnost je za vlado v prvem koraku boljši ukrep za zagotovitev družbene odgovornosti kot uporaba davčne prisile (ta ukrep še vedno ostane kot opcija v primeru nekooperativnosti). Na ta način se istočasno izognemo negativnim vplivom sprememb davčne zakonodaje, ki je v Sloveniji preveč pogosta, in ohranimo sistemskost ureditve. V Platformi sodelovanja smo prepričani, da je dogovor možen, ne nazadnje zaradi javnega pritiska vseh, ki smo bili solidarni. Začasnost in prostovoljnosti je pomembna ne samo zaradi stabilnosti davčnega okolja, temveč tudi zato, da se izognemo negativnemu prelaganju novih davčnih obremenitev na komitente bank v obliki višjih stroškov storitev in preko politike obrestnih mer.