Nove spremembe ZDR-1 ali kako se NE sodeluje - Platforma sodelovanja
senca
nazaj
Kolumne

Nove spremembe ZDR-1 ali kako se NE sodeluje

V primeru, da se pojavijo pomisleki ali nasprotovanja glede določenih sprememb, je običajno potrebno iskati kompromise in rešitve, ki upoštevajo različne interese v družbi.

Pri procesu sprejemanja zakonodaje v vsaki državi, vključno s Slovenijo, je pomembno, da se spoštujejo zakonodajni postopki in da so v ta proces vključeni vsi relevantni deležniki. V primeru zakona o delovnih razmerjih so to Ministrstvo za delo kot predlagatelj, delodajalske organizacije ter sindikati. V primeru, da se pojavijo pomisleki ali nasprotovanja glede določenih sprememb, je običajno potrebno iskati kompromise in rešitve, ki upoštevajo različne interese v družbi.

Ministrstvo za delo je lani predstavilo predstavnikom delodajalcev predlog uskladitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z Direktivo Evropske unije št. 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter Direktivo št. 1158/2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. Na tej podlagi naj bi Ministrstvo za delo pripravilo “redakcijske” predloge, medtem ko delodajalci ne bi bili dolžni pripravljati svojih predlogov.

Kasneje pa se je izkazalo, da je Ministrstvo za delo upoštevalo predloge nevladnih organizacij in Inštituta 8. marec, medtem ko predlogom delodajalcev ni bilo prisluhnjeno. Ministrstvo je nato, pod pretvezo uskladitve ZDR-1 z EU direktivami, samovoljno in avtoritativno vključilo v zakon spremembe predvsem sindikalne strani.

Zakon je bil v državnem zboru potrjen dne 26.10.2023.

Kaj pa perspektiva gospodarstva?

Od leta 1988 se vsak posameznik sam odloča, ali bo poklicno življenje preživel kot delojemalec ali delodajalec, ali pa bo ustanovil gospodarsko družbo. Temeljna razlika med obema možnostima je v tveganju in s tem povezanih donosih ali izgubah. V primeru gospodarskih družb država predpisuje zakonodajni okvir z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD), medtem ko v primeru delavcev zakonske določbe predpisuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Za tistega, ki se je odločil tvegati na lastne stroške, izbrati težjo pot in se podati na pot podjetništva je nedopustno in nepravično, da je Ministrstvo za delo skupaj s sindikati in NVO, dejansko brez možnosti vpliva delodajalcev, pripravilo predlog novele Zakona ZDR-1, ki ga je DZ potrdil.

Tako kot posamezniki, delavci, se tudi gospodarske družbe, delodajalci, delijo po svojih usmeritvah in vrednotah.

Vodstvo gospodarske družbe lahko skladno z zakonodajo sledi svojim interesom in maksimizira dobiček, pri čemer plača vse ostale deležnike minimalno in v skladu z zakonom. Prav tako mora kupcu zagotoviti minimalno vrednost za plačilo. Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) bo imel pomemben vpliv na tovrstne organizacije, saj bo strošek dela večji, kar bo vplivalo na zmanjšano dobičkonosnost, manj plačanih davkov od dobička in zmanjšano konkurenčnost gospodarske organizacije. Zakon lahko v organizaciji povzroči tudi razkol, saj bodo delavci pridobili na moči. Neintegrirane organizacije dolgoročno ne bodo preživele, če bodo delovale v konkurenčnem okolju.

Lahko pa podjetniki poslujemo tako, kot sem se odločil sam – poslovati v interesu vseh deležnikov in maksimizirati dodano vrednost za kupca in okolje, v katerem poslujem. Moja filozofija predstavlja organizacijo, ki ne glede na zakonske zahteve te že presega, saj skrbimo za svoje delavce, jim pomagamo na karierni poti. Delavci to skrb prepoznajo in s kakovostnim delom vračajo večjo vrednost svojega dela kupcu. Motivirani delavec zagotavlja zadovoljnega kupca, oba postaneta lojalna, saj prepoznata spoštovanje in zaupanje kot temeljni vrednoti poslovanja. Delavec v takšni organizaciji vidi možnost za svoj karierni razvoj in ustvarja dodano vrednost ter dobrobit za vse, še posebej za kupce, od katerih je organizacija plačana. Delavci, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti za kupce, morajo organizacijo zapustiti.

Napaka, ki jo dela vlada, izhaja iz nerazumevanja gospodarskega okolja in dogmatičnega prepričanja, da so podjetniki razredni sovražniki, katerim je potrebno pobrati pridelan kapital.

Delojemalci in delodajalci moramo spoštovati zakon, pristojne službe pa imajo nalogo izvajati nadzor, zato večjih sprememb, kot jih narekuje EU zakonodaja, ni bilo potrebnih. Predlagatelji zakona iz Ministrstva za delo nikoli niso ustvarjali uspešnih podjetij, zato je razumljivo, da ustvarjanje dodane vrednosti in delovanje v dobro vseh deležnikov, ne da bi kdo bil prikrajšan, žal ne razumejo. Sprejeti zakon je zato politično usmerjen k volilni bazi predlagateljev. Žal še ena zamujena priložnost.

Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) bo imel pomemben vpliv na tovrstne organizacije, saj bo strošek dela večji, kar bo vplivalo na zmanjšano dobičkonosnost, manj plačanih davkov od dobička in zmanjšano konkurenčnost gospodarske organizacije.