Deset tez Platforme sodelovanja za moč evropskega duha

Na predvečer Dneva Evrope in le malo pred svojo drugo obletnico delovanja je Platforma sodelovanja pripravila Deset tez Platforme sodelovanja za moč evropskega duha. Gre za vsebinski dokument, ki naslavlja izpraznjenost slovenskega javnega prostora in umanjkanje poglobljene razprave o usodnosti izzivov mednarodnega okolja, ki ležijo pred Slovenijo in Evropsko unijo.

🇸🇮 Celoten dokument.

Platforma sodelovanja ponuja omenjeni dokument kot uvodno miselno izhodišče za sprožitev javne razprave o tem, kam mora Slovenija in EU kreniti v teh nemirnih časih spremenjene geopolitike.

V ta namen bo Platforma sodelovanja 5. 6. 2025 organizirala tudi javno tribuno na temo evropske prihodnosti, kjer bomo z uglednimi gosti skupaj analizirali stanje, premislili scenarije, razpravljali in se odločili, kaj nam je storiti, da bomo kot narod in Evropejci ne samo stali, temveč tudi obstali.

Že danes vabljeni na junijski dogodek kakor tudi k aktivnemu sodelovanju v razpravi o naši skupni evropski prihodnosti!

____________________________________________

1. Svetovni mir je ogrožen kot še nikoli doslej.

Svetovni mir, utemeljen na mednarodnem pravnem redu, spoštovanju enakopravne suverenosti držav, prepovedi agresije ter spoštovanju človekovih pravic, ki ga je zlasti globalni Zahod s svojim zgledom pomagal graditi osem desetletij po drugi svetovni vojni, je ogrožen kot še nikoli.

2. Multilateralizem se umika logiki interesnih sfer.

Zdi se, da se bo multilateralizem, ki je izhajal iz skupne zavesti človeštva, da ima na voljo en sam ekološko krhek, z viri omejen planet, in ki je zasledoval blagostanje prek čim bolj svobodne globalne trgovine in soodločanja vseh, moral morda nepovratno umakniti logiki velikih sil, ki si po imperialističnem zgledu geografsko razdelijo interesne sfere ter v njih uveljavljajo svoje oblastne interese.

3. Trda moč se postavlja nad sodelovanje in ustvarjalnost.

Mehko moč trgovinskih odnosov, utemeljenih na gospodarskem sodelovanju, izkoriščanju primerjalnih prednosti ter spodbujanju ustvarjalnosti posameznikov, narodov in držav spet nadomešča trda moč, celo sila. V teh okoliščinah so najbolj ogrožene majhne, miroljubne države ter nadnacionalne skupnosti, ki so namesto v obrambo in orožje ter priprave na vojaške spopade, aktivno vlagale v mir.

4. Evropska unija ostaja najuspešnejši nadnacionalni projekt v zgodovini.

Prva in najbolj razvita med temi nadnacionalnimi skupnostmi je bila in ostaja Evropska unija. Ideja njenih ustanovnih očetov, da v Evropi, ki je bila zaradi svojih notranjih nasprotij v zgodovini vir in prizorišče svetovnih napetosti in vojn, z enakopravno obravnavo držav in njihovim čim tesnejšim gospodarskim in političnim sodelovanjem zagotovimo trajni mir, je uspela. Evropska unija je najuspešnejši nadnacionalni projekt v zgodovini človeštva. Po padcu Berlinskega zidu je celo kazalo, da se bo nov globalizacijski zagon odvil prav po evropskem sodelovalnem zgledu.

5. Evropska unija mora postati močna in povezana demokratična skupnost.

Vse bolj jasno postaja, da se je doba demokratične renesanse po evropskem zgledu končala. Nov čas terja nove prijeme. Evropejci (in tudi svet) potrebujemo močno in odločno EU. EU, ki bo mnogo bolj kot doslej znala in zmogla preseči drobnjakarske, kratkoročne nacionalne politične interese, in ki bo zrasla v dejansko, s strani svojih državljanov ponotranjeno nadnacionalno demokratično politično skupnost. EU bo tako v popolnosti udejanjila ekonomsko, socialno in politično unijo, a šele takrat, ko bo postala varnostno-obrambni igralec na svetovnem zemljevidu. Iz današnje sui generis unije mora zrasti evropska nedržavna federacija, ki bo dopolnjevala, opolnomočila enakopravno suverene države članice, ne da bi jih pri tem nadomestila, hkrati pa bo svojim partnerjem v svetu lahko zagotavljala varnostne garancije.

6. Brez močne Evropske unije sta ogroženi tudi slovenski prihodnost in suverenost.

Brez močne Evropske unije bodo v znatno spremenjenih globalnih geostrateških razmerah države članice vse bolj šibke, najočitneje bo to prav pri najmanjših državah. Bodimo povsem jasni: če ne uspe naslednja faza evropskega projekta, če se EU ne bo prilagodila izzivom časa, sta evropski način življenja in slovenska država razvojno in eksistenčno ogrožena. EU mora v relativno kratkem času preiti v model okrepljenega sodelovanja, Slovenija pa mora ostati v jedru tega sodelovanja. Temu je treba prilagoditi sistem financiranja in večletne finančne okvire, posledično pa tudi odpreti vrata robustnejši nadnacionalni skupnosti, ki bo sposobna medse sprejeti kandidatke za članstvo. EU se bo morala v naslednjih 5 letih temeljito reformirati, ali pa je ne bo več.

7. V Sloveniji primanjkuje strateške razprave o prihodnosti.

O radikalno spremenjenih geostrateških razmerjih v svetu v naši domovini Sloveniji ne poteka nobena resna javna razprava – posledično povsem umanjka javna zavest o usodnosti zgodovinskega trenutka, ki ga živimo. Podobno, kot se je slovenskemu narodu že zgodilo na drugih zgodovinskih prelomnicah, kjer smo zato tvegali lastni obstoj, sta tudi danes aktualna slovenska politika in z njene strani oblikovani javni prostor obremenjena s povsem neproduktivnimi, provincialnimi in ozko interesnimi razprtijami, ki nimajo ničesar opraviti z iskanjem skupnega dobra. Predvsem pa nimajo nobenih rešitev za nove izzive, pred katerimi stojijo nove generacije posameznikov v povsem spremenjenem svetu.

8. Demokratične vrednote so na preizkušnji tudi v Sloveniji.

Še več, akterji slovenskega političnega in javnega prostora, ki so se v zadnjih štirih desetletjih vkopali vsak na svoji strani političnega in kulturnega boja, so se v pogojih nove iliberalne, avtoritarne, na moči in sili utemeljene mednarodne ureditve, paradoksalno znašli v skupnem čolnu, ki ga globalno krmarijo izvoljeni in ‘izvoljeni’ avtokrati, regionalno pa njihovi posnemovalci. Ta čoln nas brez dvoma vodi stran od idealov političnega sistema, ustavne demokracije, za katerega smo se Slovenci zavestno in plebiscitarno odločili – in to kar dvakrat: prvič leta 1990, drugič pa leta 2003, vedno smo imeli pred očmi našo narodno suverenost in razumeli kontekst časa.

9. Obramba demokracije zahteva aktivne državljane in državljanke.

Ob nazadovanju mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov, krepitvi avtoritarnih teženj ter kratkoročnih nacionalnih interesnih koalicij, ki spodkopavajo same temelje demokracije in vladavine prava, smo v Platformi sodelovanja prepričani, da je zdaj, bolj kot kadarkoli prej, potrebno čim širše in čim globlje sodelovanje za obrambo in krepitev vrednot ustavne demokracije, temeljnih gradnikov samostojne slovenske države in močne Evrope. Ker gre za obstoj, ohranjanje in krepitev našega evropskega načina življenja in temeljnih liberalnih vrednot človekovega dostojanstva, katerega bistvo je samouresničitev vsakega posameznika, Slovenci in Evropejci stojimo pred izzivom, ki daleč presega katerikoli posamičen politično strankarski odziv. Gre za projekt, ki terja aktivno državljanstvo vsakega posameznika, vseh, ki v srcu dobro mislijo in prisegajo na vrednote ustavne demokracije.

10. Sodelovanje je odgovor na izzive nove dobe.

Za vse take je bila pred dvema letoma ustanovljena Platforma sodelovanja. Ne samo zato, ker smo že tedaj lahko slutili usodnost izziva, pred katerim stojimo danes. Ampak zato, ker je že takrat vztrajanje na logiki nasprotovanja in statusa quo vodilo v ugašanje razvojnega potenciala. V novem, dramatično spremenjenem geopolitičnem okolju, pa je zavračanje spremembe razvojne paradigme usodnega pomena. Uspešna Slovenija je izziv, ki mu bomo kos samo s tvornim, na znanju, dejstvih in objektivnih vrednotah utemeljenim sodelovanjem za prihodnost.